Preskoči na glavno vsebino

Hrana in viri energije

Tukaj govorimo o živalih.

Hrana in viri energije

 

Vse živali so heterotrofi, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi nastalimi v drugih organizmih. Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so zveri, herbivori, omnivori in paraziti.
plenilstvo  je biološka interakcija, kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden). Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena. Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo deteregrife, ki se hranijo z mrtvo organsko snovjo. Včasih je težko ločevati ta dva načina prehranjevalne verige, na primer kadar parazit preži na gostiteljski organizem in nanj leže jajčeca, tako da se potomstvo potem po izvalitvi lahko hrani z razpadajočim truplom. Medsebojni selekcijski pritiski, ki se ob tem pojavljajo, so pripeljali do evolucijske »oborožitvene tekme« med plenom in plenilcem, katere rezultat so različne  in načini, kako jih zaobiti.
Večina živali posredno uporablja energijo sonca, s tem da jedo rastline ali živali, ki jedo rastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo anaroganske snovi v ogljikove hidrate, maščobe, proteini in druge biomolekule. Začenši z ogljikovim dioksidom (CO2) in vodo (H2O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. glukoza) s sproščanjem molekularnega kisika. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul. Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in gradbenih materialov za živali.
Živali, ki živijo na oceanskem dnu v bližini vrelcev, niso odvisne od energije sončne svetlobe. Osnovo prehranjevalne verige namesto tega tvorijo kemositinske arheje in bakterije

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Živali

Najbolj nenavadne živali na svetu Ciganski konj Zgodovina ciganskega vlečnega konja je pestra. Ko so Romi še potovali po Angliji, Irski in Walesu, so za vleko vozov uporabljali čudovite pisane konje. Ti so bili močni in vzdržljivi. Pogled na njihovo dolgo dlako na nogah še danes spominja na svilo, ki lahkotno plapola v vetru. No, tako je, Romi ne potujejo več z vozovi, a kljub temu ponekod še vedno vzrejajo te konjske bisere, jih razstavljajo in z njimi tekmujejo na tekmah z vpregami. Munchkin mačka Je pasma, ki se je izoblikovala skozi naravno gensko mutacijo. V zgodovini so se pojavljale mnoge različice kratkonogih mačk. Mati današnje vrste Munchkin pa je v resnici potepuška mačka, ki je bila najdena leta 1983 v Louisiani. Študije pravijo, da so njihove kratke noge podedovana genska napaka. Poitevinski osel Osel, ki izvira iz francoske regije Poitou, je ena izmed večjih oselskih pasem. V preteklosti so jih uporabljali za delo. Znani so p...

Živali

5 NAJBOLJ STRUPENIH ŽIVALI NA SVETU 1. Škorpijon “sledilec smrti” Meduza morska osa je najbolj strupena žival na svetu. Morska osa (Chironex fleckeri) si zasluži prvo mesto med najbolj strupenimi živalmi na svetu: od leta 1954 do sedaj so zabeležili 5567 smrti, ki jih je povzročila ta meduza. Morska osa živi na obalah Azije in Avstralije. Njen strup napade srce, živčni sistem in kožne celice. Strup povzroča tako močne bolečine, da žrtve padejo v šok ali umrejo od srčne kapi, preden uspejo priplavati do obale. Preživeli čutijo bolečine še tedne po stiku z morsko oso. 2. Modroobročkatsa hobotnica Kraljevska kobra ima petkrat več strupa kot črna mamba. Kraljevska kobra (Ophiophagus hannah) je najdaljša strupena kača na svetu: zraste tudi do 5,6 metra v dolžino. Ta najbolj strupena kača se hrani z drugimi kačami, njen ugriz pa brez težav ubije slona – in to dobesedno, še posebej, če slona ugrizne v rilec. Njen ugriz seveda z lahkoto ubije tudi odraslega ...

Medved v Sloveniji

MEDVED Rjávi medved (znanstveno ime Ursus arctos ) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda ( Ursus maritimus ) največja danes živeča zver. Rjavi medved živi na velikih samotnih področjih z bogato podrastjo, v goratih predelih zmerno toplega pasu severne poloble. V Sloveniji živi okoli 400 do 500 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih. Vzroki za izumiranje vrste so krčenje gozdnih področij, vznemirjanje in promet. Razen potrebe za parjenjem, je njihova potreba tudi iskanje hrane. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Na žalost pogosto poseže tudi po hrani iz ljudskih virov. Problematične in potencialno nevarne so situacije, ki nastanejo, če se medvedi navadijo bližine človeka. Osnovni podatki Medved je velik - v dolžino meri od 160 do 260 cm, samice pa...