Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov , razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerika. Zaradi lova je marsikje že izginil. Združuje se v krdela in zaradi skupinskega lova se loteva tudi večjih
Opis
Zraste do 140 cm.
Telo volka je prekrito z gosto zimsko dlako, ki ga varuje pred
podhladitvijo. Volk ima dolge noge in velike šape s krempljastimi prsti.
Samica volka povrže od 4 do 7 mladičev, ki ne vidijo, vendar imajo v
čeljustih že male ostre zobke. Ko mladiči odrastejo, tudi sami začnejo sodelovati pri lovu.
Njegov gobec je koničast, oči poševne, uhlje pa ima razmeroma velike
in pokončne. Vrat in prsni koš ima zelo močan. Rep je krajši od polovice
trupa z glavo, nosi pa ga povešenega. Kožuh je rumeno rjav s sivim
nadihom. V zimski dlaki so sivi toni bolj izraženi. Za razliko od psa
ima na podlakti 10 cm dolgo in 2 cm široko črno progo.Odrasel volk ima
42 zob.
Prehranjevanje
Pri
iskanju hrane lahko naenkrat prepotujejo 40–70 km. Poznani so tudi
primeri, ko so krdela prepotovala tudi 160 km. V Sloveniji pleni v
glavnem jelenjad in srnjad, hrani pa se tudi z mrhovino in priložnostno
napada vse vrste domačih živali (pse, konje, govedo, drobnico). Naenkrat
lahko zaužije celo do 10 kg hrane, po drugi strani pa lahko dolgo zdrži
brez nje. Pri večjem plenu volkovi najraje pojedo drobovje.
Razmnoževanje
Parjenje
poteka od decembra do marca. Posebnost pri volkovih je to da se parita
samo alfa samec in alfa samica (vodilni par v tropu). Volkulja je breja
62-64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ skotov konec
januarja in v začetku februarja. V leglu je najpogosteje 5-8 mladih, ki
so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Mladiči začno
zapuščati brlog po osmih tednih. 40 - 50 % volkov pogine v prvem letu
življenja, ker mater nima dovolj hrane za vse mladiče in ker je zima.
Njihova življenjska doba je od 12-16 let.
Življenjski prostor
V
Evropi volkovi živijo predvsem na gozdnatem območju, sicer pa lahko
preživijo tudi v arktični tundri, v močvirjih, stepi in polpuščavi. V
Sloveniji so najpogostejši v gozdovih bukve in jelke, ki poraščajo
obsežna gorska območja dinarskega krasa. Trop zaseda od 100 do 1000 km2 veliko območje, kar je 25 km2 na enega volka v tropu. Območja tropov se ne prekrivajo.
Način življenja
Volkovi
živijo v tropih s strogo določeno hierarhično lestvico. Na vrhu sta
alfa volk in alfa volkulja. Krdelo običajno šteje okoli sedem volkov.
Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od količine
volkov, količine plena na nekem območju, geografije območja in
človekovega dostopa. Volkovi so teritorialne živali in vsako krdelo
aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega krdela.
Razširjenost
Prvotno
je poseljeval večino Evrazije do Indije in Kitajske na jugu. V Evropi
je dandanes bolj ali manj iztrebljen, najdemo pa ga še v Skandinaviji in
državah nekdanje Sovjetske zveze, na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter na
Balkanskem, Apeninskem in Pirenejskem polotoku. Živi tudi v Severni
Ameriki in na Grenlandiji.
Posebnosti in zanimivosti
Volk
po znanih podatkih za Evropo ne predstavlja nobene grožnje človeku, to
velja za zdravega volka. A tudi, če je volk zdrav, to ne pomeni, da je
nemogoče, da bi človeka napadel. Če je volk bolan, je možnost napada
večja. Volk je neposredni prednik psa. Začetki udomačevanja segajo v
mlajšo kameno dobo, to je kakih 8000 let nazaj. Po eni od teorij naj bi
ljudje na različnih krajih severne poloble udomačevali divje živeče pse,
torej volkove in šakale. Velike pasme psov so lahko zelo podobne
volkovom, vendar psi nimajo nikoli tako močnih kočnikov. Pri volku so
kočniki tesno drug ob drugem, pri psu pa so pogosto vrzeli. Naravnih
sovražnikov volk skorajda nima, znani pa so primeri kanibalizma. Volk se
lahko okuži tudi s steklino.
Najbolj nenavadne živali na svetu Ciganski konj Zgodovina ciganskega vlečnega konja je pestra. Ko so Romi še potovali po Angliji, Irski in Walesu, so za vleko vozov uporabljali čudovite pisane konje. Ti so bili močni in vzdržljivi. Pogled na njihovo dolgo dlako na nogah še danes spominja na svilo, ki lahkotno plapola v vetru. No, tako je, Romi ne potujejo več z vozovi, a kljub temu ponekod še vedno vzrejajo te konjske bisere, jih razstavljajo in z njimi tekmujejo na tekmah z vpregami. Munchkin mačka Je pasma, ki se je izoblikovala skozi naravno gensko mutacijo. V zgodovini so se pojavljale mnoge različice kratkonogih mačk. Mati današnje vrste Munchkin pa je v resnici potepuška mačka, ki je bila najdena leta 1983 v Louisiani. Študije pravijo, da so njihove kratke noge podedovana genska napaka. Poitevinski osel Osel, ki izvira iz francoske regije Poitou, je ena izmed večjih oselskih pasem. V preteklosti so jih uporabljali za delo. Znani so p...
5 NAJBOLJ STRUPENIH ŽIVALI NA SVETU 1. Škorpijon “sledilec smrti” Meduza morska osa je najbolj strupena žival na svetu. Morska osa (Chironex fleckeri) si zasluži prvo mesto med najbolj strupenimi živalmi na svetu: od leta 1954 do sedaj so zabeležili 5567 smrti, ki jih je povzročila ta meduza. Morska osa živi na obalah Azije in Avstralije. Njen strup napade srce, živčni sistem in kožne celice. Strup povzroča tako močne bolečine, da žrtve padejo v šok ali umrejo od srčne kapi, preden uspejo priplavati do obale. Preživeli čutijo bolečine še tedne po stiku z morsko oso. 2. Modroobročkatsa hobotnica Kraljevska kobra ima petkrat več strupa kot črna mamba. Kraljevska kobra (Ophiophagus hannah) je najdaljša strupena kača na svetu: zraste tudi do 5,6 metra v dolžino. Ta najbolj strupena kača se hrani z drugimi kačami, njen ugriz pa brez težav ubije slona – in to dobesedno, še posebej, če slona ugrizne v rilec. Njen ugriz seveda z lahkoto ubije tudi odraslega ...
Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah , ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi. Poleg priloge 1 , t. j. Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane, vsebuje uredba tudi prilogo 2 , t. j. Seznam živalskih vrst, katerih habitate se varuje, ki pa ni predmet tega seznama. Zavarovane vrste živali ; Zavarovanje vrste je le eden izmed ukrepov varstva za ohranjanje vrstne pestrosti v naravi. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti poleg zaščite posameznih, najbolj ogroženih vrst živali urejajo tudi ravnanje z njihovim genskim materialom ter habitati in ekosistemi vred. Na državni ravni je zavarovanih nad 200 vrste oziroma višjih taksonomskih skupin živali. Zavarovane so predvsem tiste vrste, ki so neposredno ogrožene zaradi uničevanja osebkov, medtem ko je v strokovnih predlogih rdećih seznamov ogroženih živalskih ...
Komentarji
Objavite komentar