O živalih

Najbolj nenavadne živali na svetu Ciganski konj Zgodovina ciganskega vlečnega konja je pestra. Ko so Romi še potovali po Angliji, Irski in Walesu, so za vleko vozov uporabljali čudovite pisane konje. Ti so bili močni in vzdržljivi. Pogled na njihovo dolgo dlako na nogah še danes spominja na svilo, ki lahkotno plapola v vetru. No, tako je, Romi ne potujejo več z vozovi, a kljub temu ponekod še vedno vzrejajo te konjske bisere, jih razstavljajo in z njimi tekmujejo na tekmah z vpregami. Munchkin mačka Je pasma, ki se je izoblikovala skozi naravno gensko mutacijo. V zgodovini so se pojavljale mnoge različice kratkonogih mačk. Mati današnje vrste Munchkin pa je v resnici potepuška mačka, ki je bila najdena leta 1983 v Louisiani. Študije pravijo, da so njihove kratke noge podedovana genska napaka. Poitevinski osel Osel, ki izvira iz francoske regije Poitou, je ena izmed večjih oselskih pasem. V preteklosti so jih uporabljali za delo. Znani so p...

5 NAJBOLJ STRUPENIH ŽIVALI NA SVETU 1. Škorpijon “sledilec smrti” Meduza morska osa je najbolj strupena žival na svetu. Morska osa (Chironex fleckeri) si zasluži prvo mesto med najbolj strupenimi živalmi na svetu: od leta 1954 do sedaj so zabeležili 5567 smrti, ki jih je povzročila ta meduza. Morska osa živi na obalah Azije in Avstralije. Njen strup napade srce, živčni sistem in kožne celice. Strup povzroča tako močne bolečine, da žrtve padejo v šok ali umrejo od srčne kapi, preden uspejo priplavati do obale. Preživeli čutijo bolečine še tedne po stiku z morsko oso. 2. Modroobročkatsa hobotnica Kraljevska kobra ima petkrat več strupa kot črna mamba. Kraljevska kobra (Ophiophagus hannah) je najdaljša strupena kača na svetu: zraste tudi do 5,6 metra v dolžino. Ta najbolj strupena kača se hrani z drugimi kačami, njen ugriz pa brez težav ubije slona – in to dobesedno, še posebej, če slona ugrizne v rilec. Njen ugriz seveda z lahkoto ubije tudi odraslega ...

 10 NAJBOLJ SMRTONOSNE ŽIVALI NA SVETU 10. Povodni konj Povodni konj večinoma živi v Afriki in je odgovoren za več človeških smrti kot katerakoli druga velika žival na celini. Povodni konj v povprečju tehta 1.600 kilogramov, največji pa tudi do 3.600 kilogramov. Njihovo odprto žrelo je široko tudi več kot meter. 9. Avstralska škatlasta meduza Indopacifiška ali avstralska škatlasta meduza je najbolj strupena morska žival, njen pik lahko namreč ubije človeka. Najdemo jo v morjih severno od Avstralije in v tropskem Indopacifiku. Ena meduza ima dovolj strupa, da lahko ubije 50 ljudi. Večina ljudi sicer preživi srečanje z njo, toda bolečina zaradi pika je tako neznosna, da lahko ustavi srce ali paralizira človeka in s tem povzroči utopitev. Po nezanesljivih poročilih avstralska škatlasta meduza povzroči več kot sto človeških smrti letno. 8. Veliki beli morski pes Veliki beli morski pes je povprečno dolg štiri metre in pol, svojo smrtonosno žrelo pa lahko odpre ...

  Volkovi v Sloveniji Volk , tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus ), je največji predstavnik družine psov , razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerika. Zaradi lova je marsikje že izginil. Združuje se v krdela in zaradi skupinskega lova se loteva tudi večjih Opis Zraste do 140 cm. Telo volka je prekrito z gosto zimsko dlako, ki ga varuje pred podhladitvijo. Volk ima dolge noge in velike šape s krempljastimi prsti. Samica volka povrže od 4 do 7 mladičev, ki ne vidijo, vendar imajo v čeljustih že male ostre zobke. Ko mladiči odrastejo, tudi sami začnejo sodelovati pri lovu. Njegov gobec je koničast, oči poševne, uhlje pa ima razmeroma velike in pokončne. Vrat in prsni koš ima zelo močan. Rep je krajši od polovice trupa z glavo, nosi pa ga povešenega. Kožuh je rumeno rjav s sivim nadihom. V zimski dlaki so sivi toni bolj izraženi. Za razliko od psa ima na podlakti 10 cm dolgo in 2 cm široko črno progo.Odrasel volk ima 42 z...

MEDVED Rjávi medved (znanstveno ime Ursus arctos ) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda ( Ursus maritimus ) največja danes živeča zver. Rjavi medved živi na velikih samotnih področjih z bogato podrastjo, v goratih predelih zmerno toplega pasu severne poloble. V Sloveniji živi okoli 400 do 500 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih. Vzroki za izumiranje vrste so krčenje gozdnih področij, vznemirjanje in promet. Razen potrebe za parjenjem, je njihova potreba tudi iskanje hrane. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Na žalost pogosto poseže tudi po hrani iz ljudskih virov. Problematične in potencialno nevarne so situacije, ki nastanejo, če se medvedi navadijo bližine človeka. Osnovni podatki Medved je velik - v dolžino meri od 160 do 260 cm, samice pa...

Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji   Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah , ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi. Poleg priloge 1 , t. j. Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane, vsebuje uredba tudi prilogo 2 , t. j. Seznam živalskih vrst, katerih habitate se varuje, ki pa ni predmet tega seznama.   Zavarovane vrste živali ; Zavarovanje vrste je le eden izmed ukrepov varstva za ohranjanje vrstne pestrosti v naravi. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti poleg zaščite posameznih, najbolj ogroženih vrst živali urejajo tudi ravnanje z njihovim genskim materialom ter habitati in ekosistemi vred. Na državni ravni je zavarovanih nad 200 vrste oziroma višjih taksonomskih skupin živali. Zavarovane so predvsem tiste vrste, ki so neposredno ogrožene zaradi uničevanja osebkov, medtem ko je v strokovnih predlogih rdećih seznamov ogroženih živalskih ...

Tukaj govorimo o živalih Živali   Na svetu obstaja več kot 8.7 miljonov vrst živali. Najbolj so znane; -Medved, -volk, -srne, jelen, -domače živali( pes, mačka,..), -pajek, -kača, -morske živali( morski pes, ribe,...), - kengaruji,zebre,žirafe, -opica,  -lev,krokodili, -koala, -ptiči, -slona,panda.   Živali so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Čeprav so se razvile kot zadnje, so prevladujoča oblika življenja na Zemlji.

Tukaj govorimo o živalih. Evolucija     Po danes znanih dokazih naj bi živali nastale iz bičastih evkariontov, podobnih današnjim bičarjem , ki so najbližji še živeči sorodniki živali. Najstarejši fosili, ki verjetno pripadajo živalim, so stari 610 milijonov let (pozni predkambarji), obstajajo pa tudi fosilne sledi živali, domnevno tako kompleksnih kot današnji deževniki, stare milijardo let. Večina poznanih živalskih debel se je pojavila med izrazito diverzifikacijo fosiliziranih oblik življenja v kambriju pred 542 milijoni let. Ta dogodek imenujemo kambrijska eksplozija.

Tukaj govorimo o živalih. Hrana in viri energije   Vse živali so heterotrofi, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi nastalimi v drugih organizmih. Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so zveri, herbivori, omnivori in paraziti. plenilstvo  je biološka interakcija, kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden). Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena. Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo deteregrife, ki se hranijo z mrtvo organsko snovjo. Včasih je težko ločevati ta dva načina prehranjevalne verige, na primer kadar parazit preži na gostiteljski organizem in nanj leže jajčeca, tako da se potomstvo potem po izvalitvi lahko hrani z razpadajočim truplom. Medsebojni selekcijski pritiski, ki se ob tem pojavljajo, so pripeljali do evolucijske »oborožitvene tekme« med plenom in plenilcem, katere rezultat so različ...

Tukaj govorimo o živalih. Razmnoževanje in razvoj   Skoraj vse živali se razmnožujejo spolno. Pri spolnem razmnoževanju nastopata dve vrsti spolnih celic (gamet): moške (spermiji) in ženske (jajčeca). Živali so navadno enospolne, nekatere nižje skupine imajo tako testise kot jajčnike, imenujemo jih obojespolniki ali hermafroditi. Nekatere živali se lahko rzmnožujejo nespolno. To se lahko zgodi pri partenognezi, kjer se iz neoplojenega jajčeca razvijejo mladi osebki, pri brstenju (spužve) ali pri fragmentaciji kjer se telo razdeli na fragmente in se vsak del lahko razvije v nov organizem.

Tukaj govorimo o živalih. Zgradba Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše spužve in plakozerji, je živalsko telo diferencirano v tkiva. Ti vključujejo mišice, ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter živčna, ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo prebavno votlino z eno ali dvema odprtinama. Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim zunajceličnimi, ki ga sestavljajo kolagen in elastin ter glikoproteini. Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to hišce mehkužcev, kosti in iglice. Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje, kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo. Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi medcelični stiki: tesni stiki, predsladkovni stiki in dezmosoni .

Tukaj govorimo o živalih. Značilnosti Živali so ekvarionti, z izjemo skupine  mnogocelični organizmi, kar jih loči od bakterij in večine protistov. So heterotrofi, po čemer se razlikujejo od rastlin in alg. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej prebavni stistem). Razmnožujejo  se večinoma spolno, odrasle živali so diploidne ali polipoildne. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi nespolno.

Tukaj govorimo o živalih. Nasplošno o živalih Živali so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na Zemlji. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V biološkem smislu sodi med živali tudi človek. Znanstveno jih preučuje zoologija, ki se nadalje deli v več ožjih znanstvenih disciplin. Predpono zoo-  uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo favna.